Prevod je imel v slovenski družbi od nekdaj posebno vlogo in izjemen vpliv na razvoj in izoblikovanje slovenskega jezika in književnosti: prevod je bil prisoten že v prvih zapisih slovenskega književnega jezika ter je tako tvorno oblikoval jezik in celotno literarno produkcijo. Odločilni vpliv prevodov najdemo v poglavitnih literarnih žanrih: slovenska proza se je v marsičem zgledovala po prvih protestantskih prevodih Svetega pisma iz 16. stoletja, prevod je tudi prvo slovensko posvetno dramsko besedilo iz 18. stoletja, celo slovenska romantična poezija devetnajstega stoletja se je v veliki meri oblikovala prek prevodov iz nemščine. Ker je prevod igral tako pomembno vlogo v kulturnem razvoju, so nekatere osrednje osebnosti slovenske kulture, še posebej po pomladi narodov leta 1848, tudi teoretično pisale o vlogi in pomenu prevoda za slovenski kulturni razvoj. Čeprav je bila prevodna izmenjava tradicionalno najintenzivnejša z nemško kulturo, se je ta trend v dvajsetem stoletju obrnil in sedaj prevodi iz in v angleščino popolnoma prevladujejo slovenski prevodni trg.

    Raziskovalno sodelovanje med Oddelkom za prevajalstvo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in red. prof. Brianom Baerjem z Univerze v Kentu se bo tako osredotočil na obravnavo predvsem naslednje problematike:

1. a)    prevodno izmenjavo med obema kulturama
   

2. b)    izoblikovanje nacionalnega prevodnega polja
   

3. c)    pojav kulturnospecifične prevodoslovne misli.
   

    Prevodno izmenjavo med obema kulturama bomo opredelili tako, da bomo ugotovili, katera slovenska besedila so bila prevedena in objavljena v Združenih državah Amerike in obratno. Zanimala nas bo recepcija teh besedil, kateri žanri so se prevajali, kakšen je bil vpliv prevodne literature na kulturni razvoj vsake izmed obravnavanih kultur itd.

    Izoblikovanje nacionalnih prevodnih polj bomo obravnavali tako, da bomo določili poglavitne akterje, ki delujejo v teh poljih: od najuglednejših prevajalcev do najvplivnejših založniških hiš, pokroviteljev prevodnih projektov itd.

    Pojav kulturnospecifične prevodoslovne misli bo začrtan prek analize metabesedil k najpomembnejšim prevodom, ki so nastali v tem obdobju: to pomeni, da bomo kritično pregledali uvode, spremne besede, besede prevajalcev in druga besedila, v katerih so prevajalci ali drugi teoretiki izražali teoretične misli o prevodu. Sodelovanje s red. prof. dr. Brianom Baerjem na tem področju bo še posebej plodno, saj se dr. Baer uvršča med najpomembnejše sodobne raziskovalce prevodoslovne misli evropskega vzhoda, še posebej ruske oz. sovijetske provenience.