Za pregled prevodne izmenjave med slovensko in ameriško** kulturo je bil narejen bibliografski pregled vnosov v največjo bibliografsko bazo v Sloveniji COBISS. Osredotočili smo se le na knjižne objave in zanemarili objave v časopisju in revijah. Pregled je pokazal, da je bilo v slovenščino od 19. stoletja do leta 2015 prevednih 11 047 literarnih besedil iz angleščine. Število prevedenih literarnih besedil iz angleščine v slovenščino od začetka 19. stoletja do 2015 kaže trend strmega naraščanja.

    V devetnajstem stoletju je bilo tako prevednih le 20 del, v prvi polovici 20. stoletja do konca druge svetovne vojne je bilo teh del že desetkrat več (261), v obdobju socialistične Jugoslavije je bilo v Sloveniji prevedenih zopet skoraj desetkrat več besedil iz angleščine (2482). Po osamosvojitvi pa se je ta številka povečala za manj kot štirikrat na 8306 prevedenih besedil in samo utrdila angleški jezik kot najpogosteje prevajani jezik v slovenskem književnem prostoru.

   Če pobliže pogledamo, katera ameriška literarna besedila so bila prevajana v različnih obdobjih, lahko vidimo, da je v 19. stoletju skoraj polovica prevedenih del izvorno ameriških: pojavijo se prevodi avtorjev, kot so Maria Susanna Cummins (prevedena so kar tri njena dela), Lewis Wallace, Bret Harte, prevod spisa Benjamina Franklina Prava pót kʹ dobrimu stanu (1812) in dva prevoda Koče strice Toma (1853), avtorice Harriet Elizabeth Beecher Stowe.

    V dvajsetem stoletju število prevodov literarnih del iz ZDA počasi narašča. V obdobju do konca druge svetovne vojne tako najdemo prevode avtorjev, kot so James Fenimore Cooper, Herman Melville, Lewis Wallace, Mark Twain, Upton Sinclair, Sinclair Lewis, Washington Irving, Pearl S. Buck, Willa Cather, Margaret Mitchell, Edgar Rice Burroughs, Jack London, Ernest Thompson Seton in celo prve prevode Louisa Adamica, slovenskega izseljenca v ZDA.

    Prva leta po vojni zabeležimo upad zanimanja za ameriško literaturo in povečan interes za rusko književnost. Na primer v obdobju od leta 1945 do 1950 je bilo 144 prevodov objavljenih iz ruščine in le 31 iz angleščine. Po sporu s Stalinom leta 1948 pa se trend obrne: v zelo kratkem obdobju od 1951 in 1955 je nastalo 109 prevodov iz angleščine in le 42 iz ruščine.

    Po vsej verjetnosti so tudi spremenjene politične okoliščine narekovale povečano zanimanje za ameriške avtorje, čeprav še vedno tudi v tem obdobju najdemo precejšnje število prevodov britanskih kanoniziranih avtorjev. V petedestih letih tako med prevodi najdemo dela ameriških avtorjev, kot so E. A. Poe, William Faulkner, James M. Cain, Sinclair Lewis. Otrokom so bila predvsem namenjena dela Jacka Londona, Walta Disneya in Ernesta Thompsona Setona.

V šestdesetih letih je število prevedenih ameriških literarnih besedil naraslo, še vedno je precej prevodov namenjenim otrokom (dela avtorjev, kot so na primer Ernest Thomson Seton, Walt Disney, Jack London, Mark Twain, James Fenimore Cooper). Najdemo pa tudi dela za odrasla bralce, na primer dela avtorjev, kot so Pearl S. Buck, Harper Lee, F. S. FitzGerald, Ernest Hemingway, John Doss Passos, Tennessee Williams, Arthur Miller, John Steinbeck, Thomas Wolfe, Willa Cather, William Faulkner in T. S. Eliot. V sedemdesetih se poleg prevodov klasikov, ki so bili prevajani že v prejšnjih desetletjih, pojavijo še prevodi dram Edwarda Albeeja ter del avtorjev, kot so Mario Puzzo, Gore Vidal, John Updike, Irving Wallace, Margaret Mitchell, Elia Kazan, Theodore Dreiser, Upton Sinclair, Truman Capote, Kurt Vonnegut jr in Saul Below. V osemdesetih najdemo dela avtorjev, kot so Erica Jong, Philip Roth, Eugene O'Neill, Norman Mailer, V. V. Nabokov, Isaak Asimov, Charles Bukowski in Stephen King; v devetdesetih se poleg klaskov (npr. James Fenimore Cooper, Nathaniel Hawthorne, Herman Melville, Edgar Allen Poe, Mark Twain, Edith Wharton, Ernest Hemingway, John Steinbeck, Tennessee Williams in Eugene O'Neill) objavijo še dela avtorjev, kot so David Mamet, Toni Morrison, Phillip Roth, William Burroughs, Richard Bach, John Irving. Kar nekaj je tudi prevodov lahkotnejših romanov (npr. Robert Ludlum, Danielle Steel, Michael Crichton, Woody Allen). V 21. stoletju imamo poplavo prevodov, med katerimi pa najdemo tudi dela avtorjev, kot so Jonathan Franzen, Michael Chabon, Jeffrey Eugenides in Jennifer Egan.

*Podatki za citiranje tega članka: Nike K. Pokorn. 2016. Prevodna izmenjava med slovensko kulturo in kulturo ZDA. http://prev-sl-us2015.ff.uni-lj.si/sl/Rezultati_Ia.html

**Pridevnik ameriški se nanaša zgolj na ZDA.